Konj živi v v boksu, ki je kot njegova soba. Tam ima svoj mir in se počuti varno. Športni in delovni konji potrebujejo prostor, kjer se lahko uležejo in sprostijo in kjer ni velikih vremenskih vplivov.

Konji imajo ob 6ih zajtrk, dopoldne gredo v “izpust”. Takrat se po potrebi zvrstijo v hlevu tudi veterinar, kovač, maser... Ob 12ih 1ih imajo kosilo, popoldne imajo službo. Zvečer ob 8ih imajo večerjo. Zvečer ugasnemo luči in konji počivajo do jutra.

Bič je naša podaljšana roka. Porabljamo ga, da konja usmerjamo in mu sporočamo naše ukaze. Konja pravilna uporaba biča ne boli, pač pa pomaga jahaču, da konja pravilno usmeri in se z njim sporazumeva.

Konji so skozi evolucijo obdržali sprednje zobe, ki so potrebni za puljenje trave, in zadnje zobe, ki so potrebni za mletje trave. Medprostor, podočniki, so za konja neuporabni in so praktično izginili. V tem prostoru je, primerno oblikovana žvala s primerno uporabo ter za določen čas, popolnoma nenevarna. Je pa pomembno, da lahko jahač vseeno bolj uporabi žvalo, če bi bilo potrebno.

Aplikacija omogoča vodenje evidence ur s strani stranke in inštruktorjev, omogoča nadzorovano rezervacijo ur in odpovedi. Hkrati se da preko aplikacije plačati ure in rezervirati mesto na delavnicah, taborih in ostalih aktivnostih.

Jahanje je edinstvena dejavnost, kjer jahači na svežem zraku opravljajo fizično aktivnost, se sprostijo, ter veliko novega naučijo. Aktivnost je psihično in fizično naporna in terja od posameznika veliko mero strpnosti in osredotočenosti. Med skrbjo za konja in jahanjem se spletejo prijateljske vezi, med ljudmi in živalmi. Konji so vez s pristno človeško in konjsko navezo, ki se ni spremenila že tisočletja in na podlagi katere so se in se še bodo premikale meje mogočega, tako v družbi kot pri razvoju posmeznika.

Konji so v naravi plen, zato imajo zelo dobro razvit sluh, ker so morali bežati že ob najmanjšem zvoku, ki bi lahko pomenil nevarnost. Konja zato veliko bolj pomirimo, če najprej sliši njemu znan zvok oziroma sporočilo, ter nas nato zagleda, v našem primeru pred vrati. S tem preprečimo odskakovanje konj izpred vrat, padce...

Pri pripravi konj vedno pomaga izkušen pomočnik, ki je na določen dan dežuren. Njegovo ime je napisano na tabli in pomaga pri pripravi konj. Jahači so pod nadzorom in lahko vedno vprašajo za pomoč, sčasoma pa postanejo vse bolj samostojni in vešči priprave konja, s tem pa krepijo odnos s konjem in razširijo obzorja.

Da, jahanje je lahko nevarno. Naš glavni “soigralec” ima cca 500 kilogramov in razmišlja s svojo glavo. Da preprečimo nesreče in poškodbe, uporabljamo za to primerne konje, otroci pa uporabljajo zaščitno opremo, čelado in želvo. Jahanje se dogaja v mirnem okolju in pod nadzorom inštruktorja. Kljub temu so padci sestavni del jahanja, ki jih lahko prepreči samo jahalna kilometrina...več izkušenj, manj oziroma boljši padci.

Konjeva prehrana je sestavljena iz sena in posebnih briketov za konje, ovsa, ječmena in muslijev. Občasno se lahko posladkajo z jabolki in korenčki...če prinesete enega, bo dovolj :)

V primeru, da konj še ni pripravljen, je potrebno priti prej, da jahač svojega konja še pripravi. Če je konj že pripravljen, lahko na tabli pogleda, če je kateri drugi konj v pripravi in pri tem pomaga. Med čakanjem si pripravi in popravi svojo opremo ter seveda poišče svojega inštruktorja in opazuje vaje na predhodni uri.

Velikost konja za otroka je kot številka čevljev ali velikost kolesa...bi otroku kupili prevelike čevlje ali kupili kolo za odrasle? Ne, ker bi se v določenem času nakopičile slabe navade in občutek nemoči. Otrok mora konja obvladati in pravilno usmerjati. Vsak konj je premišljeno dodan vsakemu jahaču, od vsakega konja se naučijo različnih veščin, tudi meja svojega znanja.

Pri jahanju se mora za uspešno uro poklopiti veliko različnih dejavnikov. Sodelovati morajo trije-jahač, konj in inštruktor. Umetnost je, da najdejo pravilno in učinkovito vez, da lahko med sabo uspešno skomunicirajo opravljanje naloge in reševanje težav. Če pri tem vsake toliko vskoči še ena komponenta, starš, se trajna in uspešna komunikacija težko vzpostavi.

Oprema jahača se mora telesu čim bolj prilegati, da je čim manj možnosti, da bi se ob delovanju jahača na konja, ter ob padcu, kam zataknila. Jahač mora svoje roke, noge in konja čim bolje videti in nadzorovati.V kolikor noge neposredno drgnejo ob sedlo, če imamo oblečene kratke hlače ali krilo, se pojavijo trdovratni žulji.

Delovni konji se pri delu in razgibavanju ogrejejo in preznojijo. Če imajo dolgo dlako se le ta prepočasi suši, ter po delu konja z lahkoto prezebe. Zato konja pozimi pobrijemo in ga pokrijemo z zimsko deko. Ko je na treningu in mu je vroče, je odkrit, po delu pa ga pokrijemo nazaj.

Konjeva velikost ni pomembna, velikokrat se od manjšega konja otroci naučijo več, saj je več odvisno od njih oziroma lahko konja bolje obvladajo. So pa tudi poniji večkrat bolj trmasti in premeteni, zato od jahača zahtevajo veliko mero vztrajnosti in odločnosti.

Sprehajanje je kot ogrevanje in ohlajanje pred telovadbo pri človeku. Na začetku vsake ure se konja sprehaja cca 10 minut in na koncu prav toliko ohlaja. Tako konjeve mišice pripravimo na delo in jih po delu sprostimo. Po potrebi, kot odmor za počitek ali za dobro opravljeno delo, konja sprehajamo tudi med uro.

Nujna oprema jahača je čelada, želva in gamaše, ter po želji jahalne rokavice.

Oprema konja je njegovo sedlo, podsedelnica, ovčka, uzda, ščitniki in naušniki v tpolejših mesecih, za preprečevanje muham prehod do ušes.

Jahanje spada med dražje športe. Predvsem je treba živo bitje, ki nas ali našega otroka varno nosi naokrog, postaviti na prvo mesto in poskrbeti za njegovo zadovoljstvo in fizično pripravljenost. Sem spada kakovostna hrana, vitamini, čist boks, vodenje v izpust, kovanje in redni obiski veterninarja. Prav tako je potrebno redno vzdrževanje infrastrukture in klubskih prostorov. Seveda pa je potrebno plačati še inštruktorja, ki potek učenja vodi.

Konji se pokakajo kjerkoli...v boksu, v privezu, v jahalnici… Če vsak pospravi kakce za svojim konjem, bo okolica čistejša in prijetnejša :)

Zaradi praktične sestave urnika in kvalitetnega programa ure, je najbolje, da je udeležba in število jahačev znana že dan prej. Uro je možno odjaviti najmanj 24 ur prej, izjema je nenadna bolezen. Predvsem pa je zaradi velikega povpraševanj najbolje, da si čim prej rezervirate svoje redne termine in v primeru izostanka uro odpoveste in jo ima za tisti dan možnost rezervirati nekdo drug.

Jahanje je kot vsak šport povezan z izkušnjami in zaporednimi uspešno opravljenimi vajami. Če je med posameznimi vajami prevelik premor, se znanje ne kopiči pač pa izgublja. To poveča jahačevo nelagodje in nezaupanje vase.

Pri zakupu mesečnega pavšala, 1X, 2X ali 3X tedensko, zakupite določeno število ur, katerega boste zagotovo porabili v roku tega meseca. V pavšalu DVAKRAT tedensko je torej 8-9 ur, v primeru odsotnosti se dve uri iz paketa lahko premakneta v naslednji mesec (pri pavšalu ENKRAT na teden se lahko prenese ENA, pri pavšalu TRIKRAT pa TRI ure).

Članarino se načeloma podaljšuje v mesecu Januraju za tisto koledarsko leto, torej velja članarina 2022 za leto 2022.

Člani imajo možnost zakupa cenejšega paketa desetih ur, možnost zakupa mesečnih pavšalov, korist popusta pri vseh delavnicah in dogodkih, brezplačno prejmejo tudi klubsko majico in kapico.

Srečanje ena na ena z inštruktorjem oziroma individualna lekcija je omejena na trideset minut zaradi večje intenzitete in zahtevnosti osredotočenja na uro. Jahač je pod budnim nadzorom inštruktorja in mora biti izjemno pozoren na odjahane vaje. Po 30 minutah pozornost popusti in ura ni več tako porduktivna, vedno pa želimo končati z dobro odjahano vajo.

Omarico imajo lahko vsi jahači kluba, ki jahako najmanj dvakrat na teden. Omarico nam dodeli inštruktor, na njen mora biti ime, prav tako na seznamu omaric, da je omarica potrjeno prevzeta.

Mimo jahalnice in na splošno v bližini konj ne tečemo, saj konji topot in hitre gibe lahko razumejo kot nevarnost in se nanjo odzovejo z živčno reakcijo, begom in brcanjem.

Konj je živo bitje, kateremu moramo biti hvaležni, da ga lahko jahami, se od njega učimo. Ker pa konj ni robot, ampak žival, mu včasih popusti koncentracije, ali ima slab dan, ali pa se morda treninga preveč veseli...Zato lahko odreagira drugače, kot bi mi želeli. Noben naš šolski konj ni hudoben in se ne bi hotel jahača znebiti. Se moramo pa naučiti konja poslušati in ga čim bolje razumeti, da lahko situacije predvidimo in se nanje uspešno pripravimo, ali še bolje, preprečimo.

Konji v naravi zaradi iskanja hrane, napajališča, premika črede prehodijo dnevno veliko kilometrov. Premikanje je pomembno za dobro prebavo, pravilno uporabo mišic in zadovoljstvo konj. Ker se na travniku ne premikajo toliko ampak se valjajo in uživajo, jih dodatno aktiviramo s sprehajalno napravo, v kateri so cca. eno uro dnevno.

V naravi se konji premikajo večinoma v kasu in koraku, galop uporabljajo za hitro prečkanje krajših razdalj, beg in pri igri. Zato je tudi naša jahalna ura sestavljena optimalno za naše konje, da jih lahko dolgo in uspešno jahamo.